1. svetovna vojna (1914–1918)
vzrokibojiščaversaillesprelomnica
Vzroki vojne
1. svetovna vojna je izbruhla kot posledica zapletenih vzrokov. Dolgoročni vzroki so bili: imperializem in tekmovanje med velesilami za kolonije, militarizem (oboroževalna tekma), zapleteni zavezniški sistemi (Trojno zavezništvo: Nemčija, Avstro-Ogrska, Italija; Trojni sporazum: Francija, Rusija, Velika Britanija) ter nacionalizem (zlasti balkanski).
Neposredni povod: Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda v Sarajevu 28. junija 1914. Izvedla ga je tajna srbska organizacija Črna roka, izvajalec Gavrilo Princip.
Potek vojne
1914
Julijska kriza, AO objavi vojno Srbiji; domino-efekt aktivira zaveznice. Schlieffen-ov načrt: napad na Francijo skozi Belgijo. Bitka na Marni – fronta se ustavi.
1915
Italija prestopi v Antanto (Londonski sporazum). Začetek soške fronte (11 bitk, 1915–1917). Galipoli.
1916
Verdun in Somma – največji pokoli. Jutlandska bitka. Brusilov-ska ofenziva na vzhodu.
1917
Vstop ZDA v vojno (april). Ruska revolucija → Rusija izstopi. Preboj pri Kobaridu (24. oktober) – 12. soška bitka.
1918
Nemčija kapitulira 11. novembra. Konec vojne.
Mirovna ureditev
Pariška mirovna konferenca 1919–1920. Versajska pogodba (junij 1919): Nemčija je bila spoznana za krivo, izgubila kolonije, Alzacijo-Loreno, plačala reparacije 132 mlrd zlatih mark, vojska omejena. Nastale so nove države: Češkoslovaška, Jugoslavija, Poljska, Madžarska, Avstrija, Finska, Estonija, Latvija, Litva. Wilson-ovih 14 točk: načelo samoodločbe narodov, Liga narodov.
Kobariška bitka (1917): Avstro-nemški preboj je povzročil umik Italije za reko Piavo. Na slovenskem ozemlju je bila ena najpomembnejših bitk. Danes je v Kobaridu muzej 1. svetovne vojne.
Slovenci v 1. sv. vojni
Slovensko ozemlje je bilo neposredno bojišče – soška fronta je tekla skozi Slovenijo. Slovenci so bili vojaki cesarsko-kraljevske armade AO, borili so se na vseh frontah. V vojni je padlo okoli 35.000 Slovencev. Isonzo-front je ustvaril ogromno beguncev s Primorske in Notranjske.
Medvojna (1918–1939)
weimarfašizemnacizemvelika depresijatotalitarizem
Weimarska republika
Po 1. sv. vojni je bila v Nemčiji ustanovljena Weimarska republika (1919–1933). Soočala se je z vojno bremenom versajskega miru, hiperinflacijo (1923), politično nestabilnostjo in nazadnje z veliko depresijo (1929). Te razmere so prispevale k vzponu Hitlerja in NSDAP.
Vzpon fašizma in nacizma
Fašizem v Italiji: Benito Mussolini je z "Marš na Rim" (1922) prevzel oblast. Fašistična diktatura: kult vodja, antikomunizem, nacionalizem, likvidacija opozicije.
Nacizem v Nemčiji: Adolf Hitler je postal kancler januarja 1933. Nürnberški zakoni (1935): antisemitska zakonodaja. Kristalna noč (1938). Nemčija je začela oboroževanje kljub Versaju.
Velika depresija (1929)
Black Thursday, 24. oktober 1929 – zlom NYSE. Brezposelnost v ZDA dosegla 25 %, v Evropi podobno. Rooseveltov New Deal v ZDA. Depresija je pospešila radikalizacijo politik in vzpon totalitarnih gibanj.
ZSSR in Stalinizem
Po Leninovi smrti (1924) je oblast prevzel Stalin. Petletni načrti: industrializacija na silo, kolektivizacija kmetijstva → Holodomor (lakota v Ukrajini, 1932–33). Veliki teror in čistke (1936–38): milijoni umorjenih ali deportiranih v gulag.
Pot do 2. svetovne vojne
1933
Hitler kancler. Nemčija zapusti Ligo narodov.
1935
Remilitarizacija Porenja. Italija napade Etiopijo.
1936–39
Španska državljanska vojna – urjenje nacistične in fašistične armade (Guernica).
1938
Anschluss Avstrije. Münchenski sporazum: priključitev Sudetov.
1939
Pakt Ribbentrop-Molotov (avg). 1. september: Nemčija napade Poljsko → 2. sv. vojna.
2. svetovna vojna (1939–1945)
holokavstantihitlerjevska koalicijapacifikkonec vojne
Potek vojne
1939
Napad na Poljsko (sept). Phony war na zahodu.
1940
Nemški bliskoviti napad na Z. Evropo. Padec Francije (junij). Bitka za Britanijo.
1941
Operacija Barbarossa: napad na ZSSR (22.6.). Napad na Jugoslavijo (april). Pearl Harbor → vstop ZDA.
1942–43
Prelomnica: El Alamein, Stalingrad (feb '43), Guadalcanal.
1944
Normandija D-Day (6. junij). Osvobajanje Zahoda. Osvoboditev Beograda (okt).
1945
Nemčija kapitulira 8. maja. Hirošima, Nagasaki (avg). Japonska kapitulira 2. sept.
Holokavst
Načrtno uničevanje Judov in drugih skupin (Romi, invalidi, homoseksualci, Slovani). Konferenca v Wannseeju 1942: "Končna rešitev". Sistem koncentracijskih taborišč: Auschwitz-Birkenau, Treblinka, Sobibor. 6 milijonov Judov je bilo umorjenih (Šoa). Nürnberški procesi 1945–46: obsodba nacističnih vojnih zločincev.
Konference zaveznikov
Teheran 1943: Churchill, Roosevelt, Stalin. Dogovor o odprtju 2. fronte (Normandija).
Jalta feb. 1945: Razdelitev Nemčije na cone, prihodnost Vzhodne Evrope, UNO.
Potsdam jul. 1945: Nemška reparacije, de-nacifikacija, meje Poljske.
Hladna vojna (1947–1991)
natovpkoreakubavietnam
Začetki hladne vojne
Po 2. sv. vojni sta se ZDA in ZSSR znašli v bipolerni konfrontaciji – ideološki (kapitalizem vs. komunizem), politični in vojaški. Churchillov "železni zastor" (1946), Trumanova doktrina (1947), Marshallov plan (obnova Z. Evrope, $13 mlrd), Berlinska blokada (1948–49).
NATO (1949): Severnoatlantska obrambna zveza. Odgovor ZSSR: Varšavski pakt (1955). Svet razdeljen na sferi vpliva.
Krize in konflikti
Korejska vojna (1950–53): S. Koreja napade J. Korejo. Intervencija ZN (ZDA). Kitajska vstopi. Premirje vzdolž 38. vzporednika.
Berlinska kriza (1961): Gradnja berlinskega zidu (13. avg). Simbol delitve Evrope.
Kubanska raketna kriza (1962): ZSSR namesti rakete na Kubi. Kennedy vs. Hruščov. Nujni pogovori – rakete odstranjene. Najtesnejša bližina jedrski vojni.
Vietnamska vojna (1955–75): ZDA podpirajo J. Vietnam, ZSSR in Kitajska S. Vietnam. Ameriška zmaga neuspešna – Saigon pade 1975.
Razpad hladne vojne
Gorbačov (od 1985): glasnost in perestrojka. Padec berlinskega zidu 9. novembra 1989. Revolucije v V. Evropi. Razpad ZSSR 25. decembra 1991. Konec bipolarne ureditve sveta.
Dekolonizacija
AfrikaAzijagibanje neuvrščenih
Vzroki in potek
Po 2. sv. vojni je osvobodilno gibanje kolonialnih narodov postalo neustavljivo. Vzroki: oslabelost evropskih sil, naraščajoči nacionalizmi v kolonijah, načelo samoodločbe (UNO), vpliv hladne vojne (ZSSR podpira osvobodilna gibanja).
1947
Indija in Pakistan pridobita neodvisnost od Britanije (Jawaharlal Nehru, Muhammad Ali Jinnah).
1954–62
Alžirska vojna za neodvisnost od Francije.
1960
"Leto Afrike": 17 afriških držav postane neodvisnih.
1961
Konferenca v Beogradu: ustanovitev gibanja neuvrščenih (Tito, Nehru, Nasser).
Gibanje neuvrščenih: Jugoslovansko vodstvo (Tito) je imelo ključno vlogo. Zavračalo je uvrščanje v blokovsko politiko in zavzemalo za mir in razorožitev.
Kraljevina Jugoslavija (1918–1941)
SHSAlexander I.diktatura
Nastanek države
29. oktobra 1918 je bila razglašena Država SHS (Slovencev, Hrvatov in Srbov). 1. decembra 1918 je bila razglašena Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) z dinastijo Karadjordjevič. Slovenija v okviru te države ni bila enota – razdeljena na banovine.
Problem Primorske: Z Rapalsko pogodbo (1920) je Primorska (Trst, Gorica, Istra) prišla pod Italijo. ~500.000 Slovencev pod fašistično oblastjo.
Šestojanuarska diktatura (1929)
Kralj Aleksander I. je 6. januarja 1929 razpustil parlament in uvedel diktaturo. Prepovedal je politične stranke in nacionalna gibanja. Država je bila preimenovana v Jugoslavijo. Aleksander je bil umorjen 1934 v Marseilleu (ustaška in makedonska zarota).
NOB in Slovenija v 2. sv. vojni
partizaniOFdomobrancirazkosanje
Razkosanje Jugoslavije 1941
6. aprila 1941 je os (Nemčija, Italija, Madžarska, Bolgarija) napadla Jugoslavijo. Slovenija je bila razdeljena na tri dele: nemška zasedba (Štajerska, Gorenjska), italijanska zasedba (Ljubljana, del Dolenjske, Primorska), madžarska zasedba (Prekmurje). Hrvaška je postala NDH (Neodvisna država Hrvaška) pod ustaškim vodjo Ante Pavelićem.
Osvobodilna fronta
Aprila 1941 je bila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF). Začetnik – Josip Vidmar in Boris Kidrič (komunistična partija je kmalu prevzela vodstvo). OF je organizirala partizansko gibanje – oborožen odpor.
Josip Broz Tito je vodil Narodnoosvobodilno gibanje (NOB) Jugoslavije. 29. november 1943: Avnoj v Jajcu – odloča o federativni ureditvi Jugoslavije.
Kolaboracija
V Ljubljanski pokrajini so bile organizirane Vaške straže (od 1942) in pozneje Slovensko domobranstvo (domobranci). Borili so se skupaj z nemškim/italijanskim okupatorjem proti partizanom. Po vojni je večina domobrancev bežala v Avstrijo – britansko vojsko so izročili Titovim partizanom → poboji v Kočevskem rogu in drugod (1945).
Socialistična Federativna Republika Jugoslavija
titoinformbirosamoupravljanjekrize
Ustanavljanje socialistične Jugoslavije
Po vojni (1945) je bila vzpostavljena Federativna narodna republika Jugoslavija. Tito je postal predsednik vlade, Kardelj minister za zunanje zadeve. Ustvarili so zvezno socialistično državo, sestavljeno iz 6 republik (Slovenija, Hrvaška, BiH, Srbija, Makedonija, Črna gora) in 2 pokrajini (Kosovo, Vojvodina).
Informbirovski spor (1948): Stalin je Tita izključil iz Kominforma. Tito je zavrnil podreditev ZSSR – edinstvena neodvisna pot komunizma (titoizem).
Samoupravljanje
Od 1950 uveljavljeno delavsko samoupravljanje – delavci upravljajo podjetja. Odprtost gospodarstva navzven, trgi so bili bolj prosti kot v ostalih socialističnih državah. Višji standard kot v V. bloku, možnost potovanj na Zahod.
Krize 60ih/70ih in razpad
1971: Hrvaška pomlad (maspok) – Tito jo zaduši. 1974: nova ustava (dala pokrajinama veto v parlamentu). Tito umre 4. maja 1980. Rotirajoče predsedstvo ne uspe. 1988–89: Srbija ukine avtonomijo Kosova, Milošević. 1991: Slovenija in Hrvaška razglasita neodvisnost.
Osamosvojitev Slovenije
DEMOSplebiscit10-dnevna vojnaEU/NATO
Pot do osamosvojitve
1987
57. številka Nove revije: Prispevki za slovenski nacionalni program. Zahteva po demokratizaciji in samostojnosti.
1988
Proces JBTZ (Janša, Borštner, Tasič, Zavrl): obsodba v slovenščini zahtevana. Množični protesti. Odbor za varstvo človekovih pravic.
1989
Majniška deklaracija: zahteva po samostojni državi. Pomlad v Evropi. Demokratizacija v SLO.
1990
Prve večstrankarske volitve (apr). DEMOS zmaga, Lojze Peterle premier. Milan Kučan predsednik. 23. dec: Plebiscit o osamosvojitvi: 88,5 % ZA.
25.6.1991
Razglasitev neodvisnosti. JLA napade. 10-dnevna vojna (Brionska deklaracija 7. julij).
1992
Mednarodna priznanja. Slovenija v ZN.
DEMOS (Demokratična opozicija Slovenije): koalicija demokratičnih strank, ki je zmagala na prvih svobodnih volitvah 1990. Vodil jo je Lojze Peterle.
Gospodarska in socialna zgodovina 20. st.
industrializacijawelfare stateglobalizacija
Gospodarski razvoj
Fordizem in taylorizam: množična proizvodnja, tekočem trak (Henry Ford), racionalizacija dela (Frederick Taylor). Porast industrije v medvojnem obdobju. Welfare state po 2. sv. vojni: socialna država (zdravstvo, pokojnine, brezposelnost) – temelj zahodnoevropske demokracije.
Ekonomske krize
Velika depresija 1929: Zlom borznega trga → deflacija, brezposelnost, bank-runs. FDR's New Deal v ZDA.
Naftna kriza 1973: OPEC embargo → cene nafte 4x. Stagflacija. Iskanje alternativnih virov.
Finančna kriza 2008: Hipotekarni mehurček, Lehman Brothers. Globalna recesija. EU dolžniška kriza.
Globalizacija
Od 80ih let: liberalizacija svetovne trgovine (GATT → WTO), transnacionalne korporacije, informacijska revolucija (internet). Prednosti: gospodarska rast, prenos znanja. Slabosti: neenakost, izkoriščanje cenejše delovne sile, okoljski problemi.