Zgodovina – Izpitna pola 2

Poetovio (Ptuj): Antično mesto se v tistem času razprostira vse od Zg. Hajdine do Rogoznice in je imelo 30.000 prebivalcev, ko je Poetovia dosegla svoj največji obseg. V tem obdobju je v spomin na občinskega svetovalca, sodnika in župana Marka Valerija postavljen Orfejev spomenik. /…/ V 3. stol. na področju Zg. Brega postavijo III. mitrej, ki ga posvetijo vojaški legiji XIII. Gemine in V. Makedonske. Na Grajskem griču postavijo celo Jupitrovo svetišče. Vir: https://discoverptuj.eu/zgodovina-ptuja/. Pridobljeno: 27. 10. 2021.

Emona (Ljubljana): Obstoj legijskega tabora v Emoni bi hkrati izključeval možnost, da bi bila Emona kot kolonija ustanovljena pred Tiberijem. /…/ da je kolonijo v Emoni ustanovil Tiberij. Ta temelji v veliki meri na gradbenem napisu Avgusta in Tiberija iz časa tik po Avgustovi smrti, na katerem je omenjeno, da sta vladarja mestu omogočila neko večjo konstrukcijo, po vsej verjetnosti obzidje s stolpi. Vir: Šašel Kos, M., 1998: Je bila Emona nekdanji tabor 15. legije in veteranska kolonija?, str. 317–318. Zgodovinski časopis, št. 52. Ljubljana

Pri zapornem sistemu gre nedvomno za sistem linearnih zapor, in sicer za kombinacijo daljših ali krajših zidanih obrambnih struktur ter izrabo naravnih danosti razgibanega gorskega terena. /…/ V antičnem zgodovinopisju se to območje, ki je razmejevalo Italijo in Ilirik, pogosto omenja prav zato, ker je idealno zapiralo oziroma oteževalo vstop v severovzhodno Italijo. Vir: Kos, A., 2014: Ad Pirum (Hrušica), str. 15. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ljubljana

Tisti del ljudstva, ki spoštuje božjo postavo, ljubi bogovdanost, odpušča svojim preganjalcem, moli za svoje sovražnike, se izkaže velikodušnega vdovi in siroti, velikodušnega popotniku, prijaznega tujcu, /…/ pomaga tistim, ki so v nevarnosti, obiskuje bolne, lačne nasičuje s kruhom, žejne krepi s pijačo, potrte tolaži, padle dviga, preplašene opogumlja, krute miri, /…/ pogumno prenaša bolečine, potrpežljivo prestaja lakoto, žejo in mraz … Vir: Brodnik, V., in drugi, 2010: Zgodovina 1, str. 164. DZS. Ljubljana

Napad se je pričel z znamenjem križa malo pred nastopom orkanskega vetra, ki je krščansko vojsko potiskal proti sovražniku, tega pa izjemno oviral pri bojevanju. Izstrelki nasprotnikove vojske so izgubili vso moč in naj bi jih orkanski veter obračal; veter je trgal ščite vojakom iz rok, prah jim je silil v oči in jim oviral vid. Vir: http://izvirna-vipavska.si/sl/bitka-pri-frigidu. Pridobljeno: 9. 10. 2021.

Pod Krnsko goro namreč, blizu cerkve sv. Petra, je kamen; nanj posade svobodnega kmeta, v katerega naslednjem rodu je ta služba dedna. Z eno roko drži pisanega vola in v drugi kobilo iste vrste. Oblečen v kmečko obleko, klobuk in čevlje se drži nepremično. Pojavi se knez s praporom dežele, spremljan od plemičev in vitezov. Vir: Brodnik, V., in drugi, 2003: Zgodovina 1, str. 204. DZS. Ljubljana

Nedolgo zatem so začeli Obri ravno te Karantance nevarno ogrožati s sovražnimi napadi. Tedaj je bil karantanski knez Borut. Ta je Bavarcem sporočil, da prihaja nadenj obrska vojska, in jih prosil, naj mu priskočijo na pomoč. Bavarci so zares takoj prihiteli, premagali Obre in rešili Karantance ter jih podvrgli kraljevi podložnosti, prav tako pa tudi njihove sosede. S sabo so od njih odpeljali talce na Bavarsko. Prevod: Gantar, K., 1985: Conversio Bagoariorum et Carantanorum, Acta ecclesiastica Sloveniae 7, str. 18. Ljubljana

Vsi gozdovi v občini kot tudi na Krasu in Sečovljah se razdelijo na pet delov. V štirih označenih delih je prepovedano sekanje vsakršnih dreves. /…/ Če bo kdo od aprila do avgusta to prekršil, torej bil zasačen pri škodi v gozdu, kamor so vključeni tudi travniki, bo takoj zapadel kazni 25 lir (vsakokratno) in če bodo pri njem najdena drva, mu bodo odvzeta. Vir: https://znamenjatrajnosti.si/primeri-trajnosti/gozd-kot-naravni-vir/piranski-statut. Pridobljeno: 23. 10. 2021.

Slovenske dežele so preživljale eno najtežjih obdobij v svoji zgodovini. Podeželje je bilo najbolj na udaru. Nešteta gospostva so bila požgana, naraslo je število opustelih kmetij, npr. v ptujskem gospostvu kar 30 %, v ormoškem 45 %, postojnskem 38 %, v gospostvu Gradec v Beli krajini pa je bilo v začetku 16. stoletja kar 60 % zapuščenih kmetij. /…/ Turki so od ujetnikov pobili starejše ljudi, otroke in bolne, druge odpeljali čez meje. Vir: Simoniti, V., 1990: Turki so v deželi že, str. 81–89. Mohorjeva družba. Celje

Pravi cesar, da je zvedel po verodostojnih poročilih, da so poglavitni vzroki kmečkega upora, da ste vi (tj. plemstvo) po svojih gospostvih zvišali redne dajatve in služnosti, /…/ da ste jih morda tudi na svojih (sodnih) razpravah po svojih gospostvih previsoko in preveč kaznovali in pokorili, poleg tega ste jih menda obremenjevali s krivično tlako. Vir: Grafenauer, B., 1974: Boj za staro pravdo v 15. in 16. stoletju na Slovenskem, str. 110. DZS. Ljubljana

Ko se je Tahiju pokvarilo 1000 veder vina, ga je razdelil svojim podložnikom in jim ga zaračunal, kolikor se mu je zahotelo. /…/ Kmetje so morali Tahijevo živino hraniti v svojih hlevih na svoje stroške. Kadar se je primerilo, da je katero govedo poginilo ali se izgubilo, so mu morali zanj plačati, kolikor je sam zahteval … Vir: Škaler, S., 1973: Boj za staro pravdo, str. 48–49. DZS. Ljubljana

Obena dežela ne mejst ne gmajna ne mogu prez šul, prez šularjev in prez vučenih ludi biti, ne deželskih ne duhovskuih riči prov ravnati ne obdržati. /…/ v slednim mejstu, v trgu inu per sledni fari šulmojstre inu šularje držati, v mejstih inu trgih da se latinsku inu nemšku, pertih farah od farmoštrov, podružnikov inu mežnarjev tu slovensku pismu, branje inu pisavu vuči. Vir: Ambrož, D., in drugi, 2009: Branja 1, str. 255. DZS. Ljubljana

Po letu 1578 pa je deželni knez zaostril svoj odnos do verskih zadev predvsem v deželnih mestih, kjer je meščanom strogo prepovedoval protestantsko bogoslužje /…/ Protestantsko bogoslužje je tako obstajalo v farah, kjer so protestantski plemiči kot patroni nastavljali protestantske pridigarje, in v kapelah na gradovih. Vir: Rajšp, V., 2010: Stati inu obstati, št. 11–12, Reformacija na Slovenskem, str. 134. Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar. Ljubljana